Standing deski, ali po domače dvižne mize, postajajo vedno bolj popularne, tudi pri nas. Zato je čas, da si tudi mi malce pobližje ogledamo to čudo in njeno uporabnost. Sam dvižno mizo uporabljam malce drugače kot večina od vas.
Zakaj sploh dvižna miza
Najprej je treba vedeti, zakaj je dobro imeti dvižno mizo in zakaj se splača vložiti nekaj sto evrov v nakup dobre mize. Raziskave kažejo, da se pri delu stoje poveča koncentracija, raven energije in produktivnost. Sedenju se sicer ne moremo popolnoma izogniti, sploh če narava dela zahteva daljše sedenje za mizo – recimo montiranje YouTube videov – lahko pa to večkrat prekinemo, dvižne mize pa nam to omogočajo brez da bi trpelo delo. Strokovnjaki NIJZ baje priporočajo menjavo položaja vsakih 25 minut, s čimer razbremenimo hrbtenico in preprečimo nadležne bolečine v hrbtu.
Dvižne mize so uporabne tudi za marsikaj drugega – če morate na primer projekt pokazati več osebam, bo stoje okrog mize to veliko lažje gledati, prav tako so uporabne za snemanje produktov, za kar mizo večinoma uporabljam tudi sam.
Ergovision Supra
Pogledal sem dvižno mizo podjetja Ergovision, in sicer njihov model Supra. Ena glavnih lastnosti Supre je, da se spusti vse do 64 centimetrov, kar pomeni, da je primerna tudi za ljudi nizke rasti in za šolarje, saj bo miza rasla skupaj z njimi in jim tako služila še dolga leta. Dvigne se pa vse do 130 centimetrov, tako da bodo lahko tudi višji uporabniki brez težav delali stoje. Miza se od najnižje do najvišje pozicije dvigne v 21 sekundah. Deklarirana nosilnost je 100 kilogramov – tega sicer nisem preizkusil, sem pa mizo dobro obtežil, in mislim, da bo lahko dvignila vse pisarniške stvari, ki jih boste nametali nanjo. Tako naložena se je na svojo najvišjo pozicijo dvignila v 25 sekundah.
Varnostne funkcije in kontrole
Supra ima tudi senzor za zaznavanje preprek, torej varnostno funkcijo proti trku. Če je pod mizo, ki se spušča, na primer stol, ga senzor ob dotiku zazna in prekine spuščanje (ali obratno pri dvigovanju). Na voljo so tri stopnje občutljivosti, senzor pa lahko tudi izklopite.
Nadzorna plošča mize ima poleg tipk za spuščanje in dvigovanje še tri gumbe, na katere si lahko shranite tri največkrat uporabljene višine, tako da vam ni treba vedno držati gumba gor ali dol. Zahvaljujoč varnostni funkciji proti trku lahko medtem mirno skočite po kavo, ne da bi vas skrbelo, ali ste kaj pozabili pod mizo. Shranjevanje višine je enostavno – mizo dvignete do želene višine, pritisnete tipko M in nato številko, pod katero želite shraniti pozicijo. To ponovite še dvakrat, in to je to. Naslednjič pritisnete samo številko in miza se sama dvigne na shranjeno pozicijo. Pod tipko A se skriva tudi timer, ki vas opozori, da je čas za dvig mize oziroma kratko pavzo – tega si lahko nastavite od 30 do 90 minut.
Konstrukcija in sestavljanje
Miza ima dva motorja, vgrajena v noge, kar jo naredi bolj robustno in stabilno, zaradi česar lahko dvigne omenjenih 100 kilogramov. Cenejše noge imajo po navadi en motor, pritrjen pod mizo, ki ga ne moreš skriti. Mizo je enostavno sestaviti – tega sicer nisem posnel, a verjemite mi, če je uspelo meni, bo to lahko naredil vsak. Navodila so jasna, na njihovi spletni strani je tudi video tutorial. Res je, da sem mizo sam sestavil, sem pa vseeno potreboval pomoč, da sem jo obrnil, saj ni lahka – tako da imejte frenda v bližini.
Ploha, barve in dodatki
Ker bom mizo uporabljal v studiu, sem se odločil, da na noge spodaj privijem koleščke, ki sem jih kupil v Bauhausu (dobite jih v vseh podobnih trgovinah, saj ima miza klasičen M3 navoj). Za ploho imate na izbiro tri barve – belo, črno in klasično, javorjevo rjavo. Odločil sem se za črno, saj mi za video snemanje največkrat prav pride, ima pa črna barva to težavo, da se na njej vse pozna, od prstnih odtisov do raznih madežev, tako da so vileda in suha krpa stalna spremljevalca mize. Želel bi si mogoče še kak temnejši les na izbiro, a zaenkrat je to to.
Lahko se odločite tudi za nakup samo nog brez plohe, kar vam poceni nakup za stotaka, ploho pa si nabavite drugje po svojem okusu. Noge lahko regulirate za različne dimenzije plohe, od 140 do 200 centimetrov dolžine. Barva nog je pri Supri na voljo samo v beli, črna je na voljo le pri modelu Classic – kar ni nič narobe, a zaradi tega bi lahko bil napajalni kabel bel, ker je črni res zelo opazen. To sicer velja samo, dokler je miza prazna – ko boste enkrat nanjo nametali računalnik, monitor in vso periferijo, bo za mizo vseeno pravi špageti western, tako da to ne bo več težava. Škoda je, da zraven ni priloženega nobenega pripomočka za organizacijo kablov, tako da boste za to primorani odšteti še kak evro. Ne pozabite tudi na dovolj dolge kable, da vam česa ne potegne dol z mize, ko jo dvigujete.
Zaključek
Odkar imam mizo v studiu, me hrbet ne boli več, saj si izdelek pred kamero, ki jo imam na udobni višini, lahko dvignem po potrebi – uporabljam jo tudi za snemanje podcastov, in ker je na koleščkih, jo z lahkoto premikam kamorkoli po studiu. Torej, ali se splača imeti dvižno mizo? Da, splača se – v kombinaciji z dobrim stolom vam bo hrbtenica neizmerno hvaležna.